Prijateljica si je kupila novo Mido uro, ki je res nenormalno lepa. Včasih sem kar malce ljubosumna, ker si lahko privošči takšne stvari, saj bi si jih jaz tudi. Ampak saj delam v tej smeri, da bom enkrat, ne le tam, kjer je ona, ampak še dlje. Najbrž si ne bom potem kupila uro Mido, ker so mi kakšne druge stvari bolj všeč, ampak je pa vseeno ta njena ura res fantastična, ki se odlično poda njenemu stilu.
Ker se dolgo nisva videli, sem mislila, da si je uro Mido kupila pred kratkim, ampak, ko sem jo vprašala, koliko časa jo ima, mi je povedala, da si jo je komaj pred nekaj dnevi nazaj kupila in da se še ni popolnoma navadila. Prejšnjo uro je namreč izgubila in zato je bila kar nekaj časa brez ure. Posledično je pa to pomenilo, da se je odvadila, da ima nekaj na roki in jo sedaj na trenutke, kakor mi razlaga, kar malce ovira. Ampak to se bo hitro navadila, ker se ji je enako dogajalo, ko je kupila prvo uro, po tem, ko nikoli ni imela nič na roki. In glede na to, da ji je nova ura Mido tako zelo všeč je tudi ne moti, kaj preveč, da se mora navajati na to, da ima zopet uro.
Se pa spomnim, da sem imela enak problem, ko sem kupila prvo uro. Prej sem imela vedno le zapestnice in še tega ne vedno, kar naenkrat pa sem imela uro, ki je bila vsak dan na roki. Ne znam opisati, kolikokrat sem se butnila v uro in kaj vse se mi je zgodilo. Še dobro, da sem imela takoj zaščitno steklo na uri, da sem jo zavarovala pred vsemi praskami. Žal pa je posledično zaščitno steklo popolnoma popraskano.
Sedaj ko pomislim, morda niti ura Mido ne bi bila primerna zame, ker sem tako nerodna.