Z možem sva se odločila, da greva za nekaj dni v dolino Soče.
Vzeli smo nekaj toplih oblačil, dobro obutev za hodit in tudi kolesa. Zgodaj zjutraj sva se odpravila na pot, ni bilo ravno toplo sončno vreme, ponekod med potjo je celo deževalo.ko sva prišla na cilj se je naredilo lepo jutro, sonce je kar močno posijalo. Ustavila sva se v bližnjem gostišču in popila kavo.
Nato sva kolesa peljala v dolino Zadnjico in se vrnila v do koče Klementa Juga. Od tukaj sva nadaljevala peš na Krnsko jezero. Ko sva prispela do vrha, sva si najprej privoščila ajdove žgance in kislo mleko. Nato sva se sprehodila malo okoli Krnskega jezera in se pogovarjala o našem nadaljnem pohodništvu. Že doma sva izpisala plan pohoda. Iz Krnskega jezera naj bi šla do Triglavskih jezer od tu po Triglavskem narodnem parku čez Hribarice do Doliča, če bova šla na Triglav bova se še odločila in potem nazaj do Zadnjice, kjer naju čakajo kolesa.
Ogledala si bova še slap Boka in ostale zanimivosti v Bovcu. Počasi sva se odpravila proti Komni. Hodila sva po ravnini in po odprtem terenu. V daljavi sva videla čredo gamsov, ki so se pasli po travniku. Prečudoviti pogledi okoli in okoli kamor te nese oko. Bila sem vsa očarana, komaj na začetku poti sva in sem že toliko lepega videla. Najbolj sem si želela videt Triglavska jezera in slap Boka, ki sem ga enkrat že videla in to še v času šole na eni od ekskurzij. Počasi sva prispela tudi do Komne. Vzela sva si počitek in nekaj malega pomalicala.
Nato sva šla naprej proti Triglavskim jezerom. Kar dosti sva hodila in prišla sva že kar močno utrujena. Ostala sva tam na večerji in tam tudi prespala. Prebudila sva se zgodaj zjutraj in nadaljevala pot čez Hribarice do Doliča in nato v dolino Zadnjice po kolesa in naprej s kolesi do Bovca. Sedaj pride na vrsto še slap Boka, ki sem ga že težko pričakovala. Najmočnejši in najvišji slap v Sloveniji vreden ogleda.
Res je veličasten, kar dih ti zastane.