Verjetno ste že slišali, da se je nekomu izpraznil avtomobilski akumulator. Ne vedo pa vsi, kaj to pomeni in morda celo tega ne, v koliko različnih primerih so akumulatorji lahko uporabni. Svinčeni ali svinčeno-kislinski akumulator, je najpogostejša vrsta teh naprav in tudi med najstarejšimi. Kot voznik je dobro vsaj malce poznati ozadje delovanja in potencialno, praznjenja akumulatorja, pomembnega dela avtomobila.
Naprava akumulator shranjuje električno energijo preko kemične reakcije. Reakcijo sproži spoj dveh materialov in plošč, ki sta nasprotno nabita in potopljena v kiselkasto tekočino. Ta zmes hrani energijo, ki jo kasneje pošilja napravam v avtomobilu kot je na primer radio, za njihovo delovanje.
Potek praznjenja akumulatorja
Pogosto lastniki avtomobilov mislijo, da se njihov akumulator stalno samo prazni, dokler se na neki točki ne izprazni do konca, ko ga je treba ponovno napolniti. To pa je preprosto in pomanjkljivo razmišljanje, saj se akumulator res lahko izprazni, a proces ni le enostranski.
Naprava namreč deluje tako, da se polni in prazni. Ko akumulator dovaja energijo energijskim porabnikom v avtu na primer zaganjalniku, se energija porablja in začne se praznjenje akumulatorja. Hkrati pa pri vožnji, ko niso vklopljeni drugi energijski porabniki, poteka nasprotni potek, torej polnjenje akumulatorja z energijo.
Prazen akumulator
Če pa je porabljeno več energije, kot je akumulator dobi, da z njo vzdržuje potrebno napetost, lahko čez čas pride tudi do popolne izpraznitve. Kislina brez električne energije namreč ošibi, plošči sta si po naboju vse bolj podobni, napetost pa se občutno zniža. Takrat je potrebno akumulator zopet napolniti, da se lahko ponovno sproži kemična reakcija in s tem tudi električni tok.
Ravno v možnosti polnjenja leži pomembna lastnost akumulatorjev. To, da jih je možno, ko so izpraznjeni ponovno pognati v tek, s preprostim korakom, kot je polnjenje pomeni, da je njihova življenjska doba dolga in obnovljiva. To lastnost se opisuje kot ciklično sposobnost.